OTTO KOLMAN WAGNER

UVOD

Otto Wagner je bil eden izmed najvplivnejših in najboljših arhitektov devetnajstega stoletja. Imel je izjemen pogled na arhitekturo. S kombiniranjem različnih novejših materialov v tistem času je izrazil spreminjanje in razvijanje moderne družbe. Imel je vizijo za prenovo mesta Dunaja, zanj je izrisal tudi načrt. Leta 1897 se je pridružil Dunajski skupini secesijskih umetnikov, pri ustanovitvi le-te je med drugimi sodeloval tudi znan slikar Gustav Klimt. Njegova znana trditev, ki jo je predpostavil: »Sodobna umetnost mora za nas predstaviti moderne ideje, forme, ki nam ustrezajo, predstaviti naše sposobnosti v najboljši luči in naša dejanja, ki izhajajo iz sodobnih pogledov. Ideje moramo uskladiti z našo okolico, a ne s kopiranjem in posnemanjem.«

Avtor fotografije neznan, 1841, portret Otta Wagnerja

ŽIVLJENJEPIS

Otto Wagner se je rodil v Perzingu v predmestju Dunaja 13. julija leta 1841 materi Suzanni in očetu Rudolfu Simeonu Wagnerju. Kot otrok je do devetega leta imel privatne učitelje in Francoske guvernante. Sprva je obiskoval tehnično univerzo na Dunaju in leta 1860 pričel obiskovati šolo Bauakademie v Berlinu. Čeprav so bile sanje njegove matere, da bi postal odvetnik, se je odločil za arhitekturno pot.
Od leta 1861 do leta 1863 se je šolal na akademiji likovne umetnosti na Dunaju. Istega leta je zmagal na tekmovanju za kazino v Wernerjevemu stoječemu parku in se poročil s prvo ženo Josefine Domhart, s katero je imel tri otroke. Načrte je sprva snoval v klasičnem slogu neorenesanse in neobaroka kot mnogi njegovi sodobniki (Constantin Lipsius, Richard Streiter in Georg Heuser ) okoli leta 1880.
Bil je profesor arhitekture na akademiji likovne umetnosti med leti 1894 in 1912. Njegova predavanja so imela velik vpliv na kasnejše generacije arhitektov in njihova dela. Do leta 1890 je oblikoval že mnogo klasičnih stavb tistega obdobja in se začel zanimati za novodobno, moderno načrtovanje in postal eden od najpomembnejših modernističnih predstavnikov arhitekture.
Bil pa je tudi avtor mnogih notranjih dizajnov, opremljanja, osvetlitve prostorov, postavitev oken in načrtovanja tlakov. V tem letu je dizajniral nov načrt za mesto Dunaj, a uresničili so le posamezne dele. V letu 1896 je izdal svojo prvo knjigo o Moderni arhitekturi, v kateri je z javnostjo delil svoje poglede na vlogo arhitekta v svetu; kaj naj bi le-ta prinesel družbi, mestu, svetu,…Znan stavek iz knjige je: » Nove človeške naloge in  pogledi na svet so prinesli potrebe do rekonstrukcije oz. spremembe že obstoječih oblik« Poleg tega so zapisali tudi mnoga njegova predavanja, napisal je tudi knjige o uporabi različnih materialov in knjigo o novih modernih principih v arhitekturi.

Otto Wagner, 1899, Moderna arhitektura

Njegov stil ustvarjanja je vseboval uporabo mnogih novejših materialov in različnih oblik kombiniranja le teh, kot primer spreminjanj v takratni družbi. V Letu 1897 se je pridružil Gustavu Klimtu, Joseph Mariji Olbrichu, Joshefu Hoffmannu in Kolmanu Moserju, kmalu po ustanovitvi Dunajske secesije. Umrl je 11. aprila leta 1918 na Dunaju, zaradi raka.

DELA

Začetna dela so bile predvsem stanovanjske stavbe z več nadstropji opremljenimi s starejšimi motivi značilnimi za renesanso ali barok. Eno izmed njegovih mladostnih del je Karlsplatz Stadtbahnova postaja in Stadbahova železnica, ki je načrtovana v starejšem slogu in obdana z marmorjem. Je eno izmed zgodnjih Wagnerjevih del. Danes je del podzemne železnice U6 in U4 ter postaja je turistična točka.

Otto Wagner, 1906, Avstrijska Poštna Banka

Njegovo zelo znano delo, ki ga opredeljujejo kot mojstrovino, je Avstrijska poštna banka iz zgodnjih let dvajsetega stoletja, katero je načrtoval kar desetletje svojega življenja. Z novejšimi materiali kot so armiran beton, kovina in kamen ter steklo je poudaril funkcionalnost, s steklenim stropom je poudaril svetlobo. Je arhitekturno in estetsko odlično zgrajena stavba.

Otto Wagner, 1899,  Majolikahaus

Majolikahaus je eno izmed njegovih bolj poetičnih del. Ime je dobilo po prelepi fasadi prekriti z rožnimi ploščicami. Spodnji dve nadstropji tvori podstavek načrtovan z železno konstrukcijo, tudi fasada se temu primerno stopnjuje prosti vrhu. S sosednjima stavbama je povezana z dolgim balkonom.

Otto Wagner, 1907, cerkev sv. Leopolda

Zamislil si je tudi prenovo mesta Dunaj, a uresničili so le posamezne dele.
Prav tako je oblikoval cerkev sv. Leopolda oz. Kirche am Steinhof, ki velja za eno najpomembnejših zgradb v modernizmu na svetu. Stoji blizu njegovega rojstnega kraja Penzinga. Večino zunanje in notranje dekoracije je uresničil arhitekt sam, le pri mozaikih in notranjih freskah sta mu na pomoč priskočila umetnika Kolman Moser in Otmar Schimzowitz.

Uredil je kanalni sistem reke Donave in na njej zgradil tudi mnogo mostov. Poleg Donave pa zgradi tudi hišo za shranjevanje temno modre in bele barve, ki se do danes žal ni preveč dobro ohranila. Ustvaril je tudi načrt za psihiatrično bolnišnico, ki so jo leta 1907 tudi zgradili. Danes je navadna bolnišnica na Dunaju.

OBDOBJE SECESIJE

Secesija po latinsko pomeni (iz besede secession) odstop. Je gibanje mladih slikarjev in arhitektov v zadnjih letih 19. stoletja, ki so se odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.
Najpomembnejše so nemške veje tega gibanja in sicer Munchenska, Berlinska in Dunajska secesija. Najpomembnejši in najbolj nadarjeni pa so bili umetniki in arhitekti iz Dunaja kot je Otto Wagner.
Predvsem v arhitekturi so pričeli z uvajanjem novih oblik. Nov slog se je imenoval Art Noveau in Jugendstill, ki sta sicer dva različna pojma, a na Dunaju uporabljena kot ista beseda (secesija; session).
Podobno tudi arhitektura te dobe nima enega samega izrazitega sloga, pač pa prehaja od zlatih okraskov in cvetočih motivov k strogo geometričnim oblikam, kar je najbolj razvidno pri delih Otta Wagnerja. Enako velja za zidne poslikave, kjer so se ohranile. Ponekod fantastične oblike rastlin, drugje pa linearni okraski iz samega črtovja.
V devetnajstem stoletju je bilo umetniško ustvarjanje praktično rezervirano za premožne sloje, ki so si lahko privoščili drago plačane mojstre učitelje in večkrat tudi njihove dobre ocene in pohvale, ki si jih sicer skromna dela niso zaslužila. Nasprotno so bili manj premožni umetniki, ki si niso mogli privoščiti akademskih mentorjev, zapostavljeni. Ta zaprti krog uradno priznanih umetnikov je bil nekakšna korporacija, v kateri se ne-nemški elementi niso upoštevali. Mladi secesisti so takemu mišljenju nasprotovali in dokazali, da se umetnost izraža tudi izven klasičnih kanonov.
Ta novonastali pojem umetniške svobode izražanja je v svoji skrajnosti privedel tudi do nezaželenih posledic. Medtem, ko je prvotno secesija le zahtevala, da dobijo besedo tudi mladi umetniki, se je ta zahteva s časom spremenila v mnenje, da se umetnik rodi in ne izuči. Zato so nauki raznih mojstrov in šol popolnoma nepotrebni. To stališče je pozneje privedlo do uveljavljanja samoukov, pri katerih je izvirnost nadomeščala umetniško vsebino.
Secesija je pomembna, ker je ustvarila zagon za nastanek nove umetniške smeri, ki je v raznih deželah poznana pod različnimi imeni. V Avstriji se je ohranilo ime Sezession, v Nemčiji je to Jugendstil, v Angliji modern style, v Franciji art nouveau, v Italiji liberty, pozneje pa tudi art déco. Slovenci največkrat uporabljamo izraza Art Nouveau in jugendstil.

ZAKLJUČEK

Otto Wagner je k arhitekturi prispeval ogromno novih pogledov. Po njem so se zgledovali mnogi znani arhitekti, kot soTobias Pils, Theophil Hansen, Josef Maria Olbrich in Peter Behrens ter slovenski arhitekt Jože Plečnik.

SYNOPSIS

Otto Wagner was one of the most influential and best architects of the nineteenth century. By combining various newer materials of the time, he showed the changing and evolving of modern society. He had a vision for the renovation of  Vienna, for what he had already drawn the plans. Wagner was also a part of a group of art nouveau artists in Vienna, which was founded with the cooperation of a famous Austrian artist Gustav Klimt. Aside from attending the famous BAUakademie in Berlin he also proceeded his education at the Academy of Fine Arts in Vienna.

Later on he worked as a professor at the academy, which resulted in a major influence on the younger generations of architecture students and their later works. His younger works were made in the style of neobaroque and neorenaissance. In addition he worked with the problems in interior design. He had written a book on modern architecture, aside from many others. It contains the views on the role of an architect in the world. Amongst his most famous works are Karlsplatz Stadtbahn station, the Post Bank of Austria, Majolkahaus, the church of saint  Leopold near Vienna and the psychiatric hospital  in Vienna.

LITERATURA IN VIRI

Besedilni viri:

Wagner Otto Biografija, Art Directory GmbH, maj 2018, [spletna stran]. [4.2.2019;15:45]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.wagner-otto.com/>
(CC-BY-SA)
Wagner Otto Biografija, Wikipedia [spletna stran]. [14.12.2018;16:58]. Dostopno na spletnem mestu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Otto_Wagner>
(CC BY-SA)

Knjižni viri:

Dela Otta Wagnerja – HAFFER BECKER Gabriel,     Art Nouveau [1982]

Slikovni viri:

SLIKA 1 Avtor neznan, “Portret, 1841”, Famous Architects. Dostopno na spletnem mestu: <https://www.famous-architects.org/otto-wagner/>
(Vir slike ne navaja licence.)
SLIKA 2 Avtor neznan, “Otto Wagner, Moderna arhitektura, 1899”. Dostopno na spletnem mestu: <http://www.getty.edu/publications/virtuallibrary/0226869393.html> (vir slike ne navaja licence)
SLIKA 3  BWAG, “Otto Wagner, Avstrijska Poštna Banka, 1906”, Wikipedia, 2014. Dostopno na spletnem mestu:  <https://en.wikipedia.org/wiki/Otto_Wagner#/media/File:Wien_-_%C3%96sterreichische_Postsparkasse,_Georg-Coch-Platz.JPG>
(© Bwag/CC-BY-SA-4.0)
SLIKA 4 SIVEIVEN Megan, “Wagner Otto, Majolikahaus, 1899”, 2011, ArchDaily. Dostopno na spletnem mestu:
<https://www.archdaily.com/125067/ad-classics-majolikahaus-otto-wagner/>
(ISSN 0719-8884)
SLIKA 5 SULLIVAN Mary Ann, “Wagner Otto, cerkev sv. Leopolda, 1907”, Bluffton. Dostopno na spletnem mestu: <https://www.bluffton.edu/homepages/facstaff/sullivanm/wagner/church.html>
(© Mary Ann Sullivan for personal or educational purposes only)

AVTORJI:

  • Maruša Erpič
  • Tina Podgornik
  • Tina Mori
  • Živa Rac (2018/19)